SVETOVNI DAN VODA 2021

»VREDNOTENJE VODE«

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Svetovni dan voda obeležujemo vsako leto 22. marca, od leta 1992, ko je bil izbran na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v brazilskem Riu de Janeiru. Njegov namen je ozaveščanje o pomenu pitne vode ter trajnostne rabe vodonosnikov. Gre za ukrepe za reševanje svetovne vodne krize. 2,2 milijarde ljudi živi brez dostopa do varne oskrbe s pitno vodo.

Letošnja osrednja tema: »Vrednotenje vode«

Osrednji poudarek svetovnega dneva voda je podpreti doseganje cilja trajnostnega razvoja 6: Dostop do vode in sanitarna ureditev za vse do leta 2030. 

Vsako leto svetovni dan voda osvetljuje pomen vode z različnih vidikov. Letošnja osrednja tema je »Vrednotenje vode«, s katero kampanja svetovnega dne voda 2021 ustvarja globalni javni pogovor na družbenih omrežjih o tem, kako ljudje cenijo raznoliko uporabnost vode. Cilj je ustvariti bolj celovito razumevanje, kako različni ljudje cenijo vodo v različnih okoliščinah, da bomo lahko ta dragoceni vir zaščitili za vsakogar.

Ključna sporočila

Voda različnim ljudem pomeni različne stvari. Kako je voda pomembna za naš dom in družinsko življenje, naše preživetje, kulturne prakse, naše počutje in naše lokalno okolje?

V gospodinjstvih, šolah in na delovnih mestih lahko voda pomeni zdravje, higieno, dostojanstvo in produktivnost. V naših osebnih življenjih lahko voda pomeni povezavo z naravo, ustvarjanjem, s kulturo, skupnostjo in s samim seboj.

V kmetijstvu, industriji in energetiki voda lahko pomeni varnost, produktivnost in trajnostni razvoj2. V naravi lahko voda pomeni mir, harmonijo ter preživetje.

Danes je voda ogrožena zaradi naraščajočega prebivalstva, ki mu ne sledi odgovorno upravljanje in gospodarjenje z vodami, vedno večjih zahtev kmetijstva in industrije ter vse večjih vplivov podnebnih sprememb.

Naše vrednotenje vode določa, kako z njo upravljamo in jo uporabljamo. Vrednost vode je veliko večja od njene cene – voda ima izjemno in vsestransko vrednost za naše domove, kulturo, zdravje, izobraževanje, ekonomijo in celovitost našega naravnega okolja. Če spregledamo katero koli od teh vrednot, tvegamo, da bomo ta končni in nenadomestljivi vir slabo upravljali.

Cilj trajnostnega razvoja 6 je Dostop do vode in sanitarna ureditev za vse do leta 20301. Brez celovitega razumevanja resnične, večdimenzionalne vrednosti vode ne bomo mogli zaščititi tega ključnega vira v dobro vseh.

 RAZMISLIMO O NASLEDNJIH VPRAŠANJIH:

 


 

Kaj je že narejenega?

 

OZN je za obeležitev dneva voda 2021 pripravila program različnih spletnih dogodkov na temo vrednotenja vode . Pripravila pa je tudi dve poročili:

Poročilo ZN o svetovnem razvoju voda 2021 (UN WWDR)

Na svetovni dan voda, 22. marca, bo OZN objavila Poročilo o svetovnem razvoju voda za leto 2021 na temo vrednotenje vode. Poročilo ZN o svetovnem razvoju voda je letno in tematsko poročilo, ki se vsako leto osredotoča na različna strateška vprašanja o vodi in katerega cilj je zagotoviti odločevalcem orodja za izvajanje trajnostne rabe naših vodnih virov. Vključuje tudi regionalne vidike, aktualna vprašanja, primere in zgodbe iz praks, zaradi česar je poročilo primerno za širok krog bralcev na različnih ravneh in na različnih geografskih območjih.

Poročilo ZN: Povzetek o posodobitvi napredka 2021:

Cilj trajnostnega razvoja 6 – dostop do vode in sanitarne ureditve za vse

ZN so objavili novo poročilo o doseganju Cilja trajnostnega razvoja 6 v svetu. Poročilo vsebuje najnovejše razpoložljive podatke o vseh globalnih kazalnikih Cilja trajnostnega razvoja 6.

Kot tako opisuje, kako daleč smo pri izvajanju različnih vidikov cilja v različnih delih sveta in kje zaostajamo. Poročilo tudi kvantificira pospešek, potreben za zagotovitev trajnostne rabe vode in sanitarno oskrbo za vse do leta 2030.

 

 

 

 

Pitna voda v Sloveniji

V Sloveniji se s pitno vodo iz vodovodov, ki so vključeni v redni nadzor (monitoring), oskrbuje 94 % prebivalcev. V monitoring spremljanja kakovosti pitne vode so vključeni vodovodi, ki oskrbujejo 50 in več oseb in javni objekti. Največji delež prebivalcev, ki niso vključeni v monitoring, je v Koroški regiji (25 %), Posavski regiji (9 %), Goriški in Savinjski regiji (po 8 %).

Kakovost pitne vode je praviloma skladna in zdravstveno ustrezna na vodovodih, ki oskrbujejo več kot 500 prebivalcev (1.840.000 ali 88 % prebivalcev leta 2020). Skoraj četrtina prebivalcev Slovenije uživa pitno vodo, za katero obdelava – priprava vode v vodarni ni potrebna, ampak jo lahko uživajo svežo, takšno kot jo črpajo iz podzemlja. To dobrino je treba ohraniti.

Večje tveganje za zdravje predstavlja prisotnost mikroorganizmov, zlasti fekalno onesnaženje, ki je prisotno predvsem pri malih vodovodih, ki oskrbujejo 50-500 prebivalcev (122.535 ali 6 % prebivalcev v letu 2020), saj nekateri nimajo ustrezne priprave vode, ustreznega vodnega vira, vodovarstvenih območji idr.; njihova dolgoročna rešitev je priključitev prebivalcev na večje vodovode ali jih je treba ustrezno urediti.

Povečano tveganje za prisotnost mikroorganizmov in kemičnih snovi najdemo tudi pri kraških vodnih virih, ki jih prištevamo med površinske vodne vire, ali ki površinska voda nanje vpliva. Kraški vodonosniki so zaradi svojih kraških, razpoklinskih in skraselih značilnosti izjemno ranljivi za posledice različnih virov onesnaženja.

Do leta 2020 je ponekod stalno presegal mejno vrednost pesticid desetilatrazin (v letu 2020 je bilo izpostavljenih: 1.130 prebivalcev), do leta 2017 tudi atrazin, občasno v preteklih letih še bentazon, metolaklor in pesticidi – vsota ter v posameznem letu še nekateri drugi pesticidi. Nitrati so ponekod stalno presegali mejno vrednost do leta 2016, nato še leta 2018, ko jim je bilo izpostavljenih 17.000 prebivalcev. V posameznih letih so mejno vrednost presegali tudi kemični parametri: nikelj in svinec ter indikatorski kemični parametri: aluminij, mangan in železo.

Glavni viri navedenih kemičnih parametrov v pitni vodi so:

  • Pesticidi in nitrati so prisotni v vodnih virih predvsem na območjih z intenzivnim kmetijstvom, zlasti v severovzhodnem delu države, vzroki prisotnosti so lahko tudi pogozdovanje, vrtičkarstvo, za pesticide tudi pokopališča, ceste in železnice idr.
  • Nikelj v pitni vodi je naravnega izvora ali iz onesnaženja. Glavni vir je raztapljanje iz materialov v stiku z vodo iz različnih delov vodovodnega omrežja (pipe in ostalo od vodnega vira dalje). S predhodnim izpiranjem na pipi ga je v vodi manj.
  • Svinec je zaradi široke uporabe pogost onesnaževalec okolja: zraka, zemljine, vode. Glavni vir svinca v pitni vodi je hišno vodovodno omrežje v starejših objektih npr. cevi, stiki, ventili, v manjši meri je prisoten tudi v novejših materialih npr. PVC, medenina, guma, keramika. Koncentracija svinca v pitni vodi je višja pri nizki trdoti vode, nizkem pH, visoki temperaturi idr.
  • Aluminij je najbolj razširjena kovina v zemeljski skorji, v pitni vodi je lahko prisoten primarno iz vodnega vira, predvsem pa zaradi dodajanja aluminijevih soli kot koagulantov v pripravi pitne vode, lahko se tudi izloča iz novih cementnih cevi.
  • Mangan je ena najbolj razširjenih kovin v zemeljski skorji, pogosto skupaj z železom. Poleg naravnega pojavljanja v vodi, zraku ali zemlji ga lahko najdemo v okolju tudi kot posledico uporabe v različnih panogah industrije in iz odpadkov.
  • Železo je ena izmed najbolj razširjenih kovin v zemeljski skorji. V pitni vodi je železo lahko prisotno tudi kot posledica uporabe železovih soli kot koagulantov v pripravi vode, ali zaradi korozije vodovodnega omrežja (rja).

 

V Sloveniji mora prebivalce, ki niso vključeni v monitoring pitne vode, to je v redni nadzor spremljanja kakovosti, lokalna skupnost o tem obvestiti in jih poučiti o možnih ukrepih za varovanje zdravja pred škodljivimi učinki onesnažene vode. Če obstaja utemeljen sum za potencialno nevarnost za zdravje, jim mora takoj posredovati tudi priporočila za ravnanje.

Varna oskrba s kakovostno pitno vodo ima izjemen pomen za zdravje prebivalstva, zato morajo lokalne skupnosti v svojih prostorskih načrtih zavarovati vsak vir pitne vode pred onesnaženjem. Pred onesnaženjem je treba varovati vse vodne vire za oskrbo s pitno vodo: obstoječe, rezervne in predvidene, tudi tiste, ki nimajo določenih vodovarstvenih območij in vodovarstvenega režima, zaradi zagotavljanja zdravstveno ustrezne pitne vode v zadostnih količinah in s tem varovanje zdravja ljudi.

Z namenom obeležitve Svetovnega dneva voda (22.3.) smo na NIJZ izdelali video namenjen otrokom od 1. do 3. razreda.  Z njim želimo poudariti pomen vode kot dobrine in hkrati otroke vzpodbuditi k aktivnemu razmišljanju o pomenu vode v različnih življenjskih okoljih, vplivih na zdravje ter o tem, kako jo lahko učinkovito varujemo za dobro vseh nas.

 Vabljeni k ogledu videa “VODA IN JAZ” na povezavi:

 https://www.youtube.com/watch?v=C6Tv9EsxiGI&ab_channel=Nacionalniin%C5%A1titutzajavnozdravje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

.