Bobnarji so nas opozorili, da se naše druženje tudi zares pričenja in v veselem pričakovanju vsega, na kar smo navajeni, in gotovo tudi česa posebnega smo se umirili.
Mešani pevski zbor KUD Laporje in šolski band sta sicer zapela Tihi večer, a ko so gospa ravnateljica in otroci poklicali Božička, med nami najbrž ni bilo nikogar, ki mu ne bi ušel vsaj kak tihi vzdih. Končno je prispel. Z njim smo se družili ob prepevanju Štorkljic, MPZ in OPZ. Navajeni smo že, da nas Božiček obišče prav na vsakem sejmu, toda vseeno smo bili ob njegovem odhodu pomirjeni in hkrati navdušeni, ko je povedal, da se gotovo vidimo tudi prihodnje leto. Brez njegovega obiska si dobrodelnega sejma v našem parku sploh ne znamo več predstavljati.
Na sejmu se je bilo težko odločiti, ali najprej samo občudovati domiselne izdelke, ki so jih učenci z mentorji in pomočniki postavili na ogled, ali si kar takoj katerega izbrati za svojega, ga odnesti domov in ob njem podoživljati čarobnost decembrskega večera, ko smo bili skupaj. Vsak je ravnal, kot se mu je zdelo edino prav, in učenci ter zaposleni OŠ Gustava Šiliha Laporje se iskreno zahvaljujemo prav vsem, ki ste bili z nami, nam tako ali drugače pomagali pri pripravi in izvedbi dogodka ter prispevali v šolski sklad, s pomočjo katerega bomo lahko uresničili katero od skupnih želja. O tistih bolj osebnih pa bomo še naprej pridno molčali, da ne uničimo čara pričakovanja in veselja ob uresničitvi.
