germany        DGK

Gimnazija Kalheim

Kelheim je majhno mesto z okoli 16000 prebivalci v vzhodnem delu Bavarske. Gimnazija v mestu Kelheim šteje približno 950 učencev ter okoli 70 učiteljev. Učenci prihajajo iz podeželskih območij, mnogi imajo priseljensko preteklost, kar vpliva na medsebojne odnose v šolskem okolišu.S projektom Comenius želijo povečati možnosti za pridobivanje stikov z drugimi narodnostmi in se tudi kulturno in etnično bolje povezati.

Povezavo za spletno stran najdete tu: Šola v Nemčiji

Poland            Poljska šola

 Nižja gimnazija Wyszogród

Šola na Poljskem se nahaja v Wyszogródu – mestecu z zelo raznoliko družbo. Nahaja se ob najdaljši poljski reki Visli, blizu glavnega mesta Varšave. Imajo devet razredov, v katere je vključenih skoraj 190 učencev.
Starši otrok se ukvarjajo s poljedelstvom in gradbeništvom, veliko jih je tudi brezposelnih. Šola se trudi najti vsako priložnost za izboljšanje izobraževanja, zato se je vključila v program Comenius.

Zapisala: Ajda Detiček, 7. a

Povezavo za spletno stran šole najdete tu: Šola na Poljskem

portugal   Portugaljska šola

 Osnovna in srednja šola v Calheti 

V mestu Calheta je javna osnovna in srednja šola, z več kot 800 učenci. Calheta se nahaja v največji občini na otoku Madeira (115, 72 km2). Calheta je 36 km oddaljena od glavnega in največjega mesta na otoku. Večina ljudi dela v kmetijstvu in turizmu, ki igra pomembno vlogo tudi v gospodarstvu.Šola se nahaja v srcu občine in jo zato obdaja veliko pomembnih objektov, kot so: gasilci, bolnišnica, lekarna, pošta, matični urad in veliko drugih.Učenci prihajajo iz različnih socialnih in ekonomskih okolij. Razredi so prirejeni po učnih sposobnostih otrok. 

Zapisala: Tiana Pufič, 7. a

Povezavo za spletno stran šole najdete tu: Šola na Portugalskem

slovenia

SLOVENIJA

 Slovenija je čudovita dežela z raznovrstnim površjem, bogata z kulturo in vodovjem. Država leži v južnem delu Srednje Evrope in meji na Italijo, Hrvaško, Madžarsko in Avstrijo. Uradni jezik je slovenščina. Naše največje in glavno mesto ter leži v središču naše države je Ljubljana. Tam se odvijajo številne športne in kulturne prireditve ter koncerti. Ima tudi večji grad na ljubljanski vzpetini, veliki živalski vrt ter številne druge znamenitosti. Drugo največje mesto je Maribor, ki je tudi bilo evropska prestolnica kulture. Skozi Maribor teče večja reka Drava. Naš najvišji vrh Triglav z nadmorsko višino 2864 metrov, leži v Julijskih Alpah. V jugozahodu Slovenije najdem majhno naselje a pomembno za našo zgodovino. To je Lipica, ki je pomembno konjeniško središče za vzrejo lipicancev. Na južnem delu Slovenije je območje kraškega sveta. Tam so številne kraške jame, najbolj znana pa je Postojnska jama v katero se peljemo z vlakcem. V njej prebiva človeška ribica, ki je velika atrakcija te jame. Zahodno od Postojnske jame je naše morje. Obala je približno 43 kilometrov dolga, na njej pa najdemo slovenske soline, turistična naselja, stara mesta… Tako je naša država zelo lepa in sama sem zelo ponosna, da živim v njej.

Zapisala: Tina Brglez, bivši 9. a

Učenka Iza Sevšek iz bivšega 9. a je za izmenjavo na Portugalskem pripravila predstavitev Slovenije oziroma kraja od kod prihajamo.

Ogledate si ga lahko na povezavi:  Posnetek

E-prosojnice o Sloveniji z različnimi temami, ki so jih pripravili učenci 9. razreda najdete tu:

Denis Ljubec

Aleš Črešnar

Maja Gril

Tina Brglez

Valentin Kurnik

 Iza Sevšek

 

LAPORJE

Je osrednje naselje istoimenske krajevne skupnosti, ki šteje okoli 1800 prebivalcev in obsega več naselij. Laporje se prvič omenja že leta 1251 kot Lapriah po latinsko. Vas je dobila ime po kamnini Lapor. Vas leži v neposredni bližini železniške postaje in glavne avtoceste na relaciji Ljubljana-Maribor.

Laporje ima cerkev, pošto in gostilno. Sredi vasi stoji osnovna šola, ki nosi ime pedagoga Gustava Šiliha in je bila zgrajena leta 1906, pouk v Laporju pa se je pričel že leta 1828. Šola ima danes 151 učencev starosti od 6 do 15 let v devetih oddelkih. Poleg šole deluje tudi vrtec s štirimi oddelki. Šola ima svoj park, športno igrišče in 2 otroški igrišči.

Vizija naše šole je : »Sami ne moremo narediti veliko, s skupnimi močmi pa zmoremo več«. Cerkev sv. Filipa in Jakoba je osrednji kulturni spomenik v kraju. Kot župnija se prvič omenja leta 1395. Na južni strani cerkve je vzidan žrtvenik, posvečen rimskemu bogu Marsu. Imamo še prostovoljno gasilsko društvo Laporje, ki je blizu šole.

Zapisal: Denis Ljubec, bivši 9. a

OSNOVNA ŠOLA GUSTAVA ŠILIHA LAPORJE

Naša šola stoji v Laporju, gručasti in hkrati razloženi vasi na prehodu Dravinjske v Ložniško dolino. Sredi vasi stoji osnovna šola, ki se imenuje po pedagogu Gustavu Šilihu. Šolsko poslopje so zgradili leta 1906, kasneje pa so ga večkrat obnovili. Današnjo podobo je zgradba dobila leta 1999, ko so k obnovljenemu delu priključili še prizidek.

 Osnovna šola Gustava Šiliha Laporje spada med manjše in šteje 148 učencev. 

Šola je središče kulturnega in športnega življenja naše vasi. Kljub svoji majhnosti imamo na naši šoli večino tega, kar ponujajo velike šole. Izvajamo številne krožke, dopolnilni in dodatni pouk, skratka vse, kar nam omogoča, da se vključujemo in dosegamo dobre rezultate na občinskem, regijskem in državnem nivoju.

Začetki osnovne šole v Laporju segajo v leto 1828. Šolska kronika navaja, da je bil prvi učitelj v Laporju cerkovnik, gospod Jakob Stupan. Učence je učil v mežnariji, kjer je tudi stanoval. Zaradi pritiska političnih oblasti je šolski patronat odločil, da zgradijo šolo. Otvoritev je bila leta 1842. Kasneje so jo dogradili, leta 1884 za potrebe trirazrednice, leta 1902 pa je postala štirirazrednica. Zaradi prostorske stiske so jo najeli pri župniku

 Novo šolsko poslopje so zgradili leta 1906 in je veljalo za enega najlepših v okolici. Leta 1913 je postala šola petrazrednica. Po osvoboditvi so bili učenci razdeljeni na osem razredov. Leta 1974 so šolo obnovili, čez štiri leta pa zgradili telovadnico. Šola je današnjo podobo dobila leta 1999, ko so k obnovljenemu delu priključili še prizidek. Slovesna otvoritev je bila 12. marca 2000, ko smo šolo usposobili za potrebe devetletke.

Zapisal: Valentin Kurnik, bivši 9. a