Sledenje na delovnem mestu, GRADEC, 9. 12. – 11. 12. 2024
(Darja Pipuš, Albina Avsec, Mateja Zupanec, Petra Štibler)
Decembra smo se štiri učiteljice udeležile sledenja v prazničnem Gradcu na Wirtschaftskundliches Bundesrealgymnasium, kjer smo imele priložnost opazovati pouk od 1. do 5. razreda (kar pri nas ustreza 5. do 9. razredu). V Avstriji se namreč otroci v našem 5. razredu vpišejo v srednjo šolo.
Digitalizacija in oprema šole
Ob prihodu na šolo vsak učenec prejme tablico, ki jo uporablja pri pouku. Na njej imajo dostop do vseh e-učbenikov, možnost pisanja zapiskov, reševanja učnih listov in drugih nalog. Učilnice so opremljene s hitro brezžično povezavo, kar omogoča nemoteno delo s tehnologijo. Poleg digitalnih pripomočkov pa imajo učenci še vedno na voljo tudi klasične učbenike. Učitelji sami odločajo, koliko pouka izvajajo digitalno in koliko na bolj tradicionalen način. Ta pristop nas je navdušil, saj omogoča uravnoteženo kombinacijo digitalnega in klasičnega poučevanja, obenem pa učenci že od 5. razreda naprej krepijo svoje digitalne kompetence.
Poleg tega tablice učiteljem omogočajo večjo mobilnost – niso vezani na računalnik pred tablo, temveč lahko z lastno tablico hodijo po razredu, spremljajo delo učencev in jim aktivno pomagajo.
Šola ima tudi izjemno infrastrukturo, kot so snemalni studio, računalniška učilnica, tehniška učilnica in gospodinjska učilnica, kar omogoča pester in sodoben pouk.
Način ocenjevanja in spodbujanje sodelovanja
Ena izmed večjih razlik, ki smo jih opazile, je tudi način ocenjevanja. Učenci so ocenjeni tudi glede na sodelovanje pri pouku, kar vpliva na njihovo končno oceno. Ta pristop spodbuja učence, da aktivno sodelujejo pri urah – redno dvigujejo roke, postavljajo vprašanja in odgovarjajo. To ustvarja bolj dinamično in interaktivno vzdušje v razredu.
Verski pouk v okviru urnika
Posebnost, ki nas je presenetila, je vključitev verouka v redni urnik. Učenci so glede na svojo vero razdeljeni v skupine (katoliki, muslimani, protestanti, ateisti) in imajo ustrezno prilagojen pouk.
Uporaba dobrih praks in izzivi pri nas
Med sledenjem smo opazovale veliko dobrih primerov poučevanja, ki jih bomo zagotovo poskusile vpeljati tudi v svoj pouk. Še posebej nas je navdušila integracija digitalnih orodij v vsakodnevni pouk, saj omogoča bolj fleksibilno in sodobno učenje.
Vendar pa se pri nas soočamo z izzivi na področju opremljenosti šol. Naša šola ima le računalniško učilnico in deset tablic za celotno šolo, kar močno omejuje možnosti digitalnega pouka. Kljub temu razmišljamo, kako bi lahko še bolje izkoristili obstoječe vire in postopoma uvajali več digitalnih vsebin.
Ta izkušnja nam je pokazala, kako lahko sodobna tehnologija obogatiti pouk, in nas navdihnila, da premislimo, kako lahko pri nas nadgradimo delo v razredu, kljub trenutnim omejitvam.
Sledenje na delovnem mestu, PORTUGALSKA, 4. 11. – 9. 11. 2024
(Natalija Koprivnik, Mateja Andreašič Žogan, Andreja Perkovič, Klavdija Lepej, Urša Baumhakl)
Nastopil je mesec november in s tem čas za naš odhod na Portugalsko v mesto Fafe.
Prvi dan so nas otroci in zaposleni presenetili s čudovitim sprejemom na osnovni šoli Agrupamento professor Carlos Teixeira, kjer so zaplesali njihov tradicionalni ples, zapeli himno šole in zaplesali tudi na slovenko pesem. Sledil je pozdrav pri ravnatelju in obisk zbornice, kjer smo se spoznali z učitelji vključenimi v projekt Erasmus plus.
Obisk šole nam je ponudil vpogled v uporabo IKT sredstev pri pouku. Predstavili so nam način utrjevanja snovi pri pouku angleščine, kjer so utrjevali zgodovino mesta s pomočjo uporabe robotka. Ogledali smo si multimedijsko sobo, kjer otroci skupaj z učiteljem snemajo, fotografirajo in objavljajo posnetke na njihovem Youtube kanalu šole. Vse učilnice so opremljene z računalnikom in projektorjem. Med obiski razredov po šoli smo zasledile pogosto uporabo različnih računalniških programov za spoznavanje nove snovi ali utrjevanje že znanega. Vsak učenec na šoli ima svoj prenosni računalnik, ki mu ga zagotovi ministrstvo za izobraževanje.
Na manjši podružnični šoli dajejo večji poudarek trajnostnemu razvoju. Okolico šole krasijo manjši vrtički, drevesa pomaranč, mandarin in limon. Otroci na vseh šolah imajo veliko zunanjega prostora, igrala in igrišča. Mesto Fafe pa je izredno urejeno in čisto.
Na šoli sta tudi dva oddelka vrtca. Vzgojiteljici sva obiskali oddelek, kjer so izdelovali izdelke za humanitarni projekt. Vzgojiteljica je povedala, da dajejo velik poudarek medsebojni pomoči in solidarnosti. Predstavili so nam tudi dejavnost z učiteljico angleščine, ki vrtec obišče 1-krat tedensko. Mlajši otroci so s pomočjo gibalne igre utrjevali štetje, starejši pa so preko igre z lončki utrjevali barve.
Otroci imajo malico in kosilo v jedilnici, kar pomeni več prostora v igralnici.
V vsaki igralnici sva zasledili računalnik, kar dodatno obogati vzgojno-učni proces. Prisotni sva bili v oddelku, kjer je vzgojiteljica otrokom predvajala kratek animiran film, ki je bil uvod za nadaljnje dejavnosti. Igralnice, ki smo jih obiskali, nudijo otrokom možnost izbire vključevanja v pripravljene kotičke, ki jih vzgojiteljice glede na interes otrok tudi spreminjajo.
Zanimalo naju je, na kakšen način spremljajo napredek otrok. Vzgojiteljica nama je pokazala primer mape z likovnimi izdelki, v katere so dodane tudi fotografije, opremljene s preprostimi zapisi.
Sledenje nam bo ostalo v čudovitem spominu in nekatere primere dobre prakse bomo vnesle v lastno načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela.
-
cona preživetja (kjer smo nenehno pod stresom in se osredotočamo zgolj na osnovno preživetje),
-
cona izgorelosti (kjer dolgotrajen stres vodi v izčrpanost in pomanjkanje motivacije),
-
cona optimalnega delovanja (kjer so naše čustvene in kognitivne sposobnosti najbolje usklajene za učenje in delo),
-
cona počitka (kjer si znamo vzeti čas za počitek in regeneracijo, kar omogoča dolgoročno ravnovesje)