Učenci OŠ Gustava Šiliha Laporje so se po zimskih počitnicah v sklopu projekta Erasmus+ Premagovanje meja, sprejemanje raznolikosti med 22. februarjem in 2. marcem odpravili na izmenjavo v sončno Španijo, natančneje v mestece Puerto del Rosario na Fuertaventuri. Cilj izmenjave je bil spoznati in raziskati šest tem projekta: naravo, ljudi, trajnost, jezik, hrano in šolstvo v partnerski državi Španiji.
Mednarodna izmenjava učencev na Fuertaventuri je prinesla nepozabne izkušnje, nova prijateljstva in poglobljeno razumevanje trajnosti, turizma ter kulturne dediščine. Spoznavanje vrstnikov iz Španije in Nemčije se je začelo z interaktivnimi kvizi in dejavnostmi za krepitev skupinskega duha, kar je učencem omogočilo, da so hitro navezali prve stike. Vsak udeleženec je prejel tudi dnevnik za evalvacijo in samorefleksijo, ki ga je spremljal skozi celoten teden.
Poleg raznovrstnih delavnic v mednarodnih skupinah vsak dan na šoli so učenci obiskali več lokalnih ustanov, kot so mestna hiša, mladinski center in muzej pisatelja Miguela de Unamuna, kjer so izvedeli več o zgodovini, družbenem življenju in nasploh o mestu ter otoku. Med raziskovanjem so izvedeli marsikaj zanimivega – na primer Kanarske otoke vsako leto obišče kar 16 milijonov turistov.
Trajnostni vidik izmenjave je bil osrednja tema programa. Ker je pitna voda na Fuerteventuri izjemno dragocena dobrina, so učenci obiskali razsoljevalni obrat, kjer vsak dan iz morske vode pridobijo 7 milijonov litrov pitne vode. Ta sodobni način pridobivanja pitne vode, ki temelji na obratni osmozi in delno na uporabi energije iz vetrnih turbin, je bil za mnoge zelo zanimiv.
Turizem je dandanes ključen za razvoj otoka, a ima tudi svoje okoljske posledice. Učenci so razpravljali o vplivu turizma na okolje, trajnostnih turističnih praksah ter raziskovali primer golf letovišča na otoku, kjer umetno namakajo travo, kljub temu da je otok pravzaprav puščavski. Zgodovinski vpogled v življenje na otoku jih je popeljal v muzeje in tradicionalne hiše, kjer so nekoč zbirali deževnico za poljedelstvo. Do 70. let prejšnjega stoletja so bili ti zbiralniki ključni za kmetijstvo, a je zaradi naraščajočega turizma pitna voda postajala vedno redkejša, kar je vodilo v postopno opustitev poljedelstva.
Spoznali so tudi bogato kulturno dediščino Fuertaventure. Izvedeli so, da je danes otok velikih migracijskih tokov. Na njem živi približno 100.000 ljudi, pri čemer večino prebivalstva sestavljajo priseljenci iz Latinske Amerike, Azije in Afrike. Domačinov je le malo, saj je otok zaradi svojega strateškega položaja in turizma postal privlačna destinacija za številne delavce z različnih koncev sveta. Ta kulturna raznolikost se odraža v vsakdanjem življenju, od kulinarike do jezika in običajev, kar je učencem omogočilo vpogled v dinamično in multikulturno družbo. V sklopu kulinarične delavnice so v mednarodnih skupinah pripravljali tradicionalne jedi, pri tem pa spoznavali tudi lokalne posebnosti. Otok, kjer skoraj ni zelenja, slovi po raznovrstnem kozjem siru, ki velja za eno najpomembnejših lokalnih specialitet. Ob obisku muzeja sirarstva so učenci pridobili dragocene informacije o vulkanskem izvoru otoka, podnebju, vetrovih in živalskem svetu.
Izmenjava se je zaključila podobno kot v Sloveniji – učenci so v mednarodnih skupinah ustvarjali predstavitve, posneli podkast in zloženko o Fuertaventuri in Španiji ter s pustno oziroma karnevalsko zabavo v šoli, kjer so učenci ustvarjali pustne maske in se preizkusili v tradicionalnih športih.
Zaključek izmenjave je bil namenjen evalvaciji, kjer so učenci predstavili svoje ugotovitve in izkušnje. Obogateni z novimi znanji o trajnosti, okoljevarstvu, kulturni raznolikosti in zgodovinskih posebnostih so se vrnili domov z nepozabnimi spomini in novimi prijateljstvi, ki jih bodo še dolgo spremljali.
1. DAN
Tokratno izmenjavo smo začeli na šoli s spoznavnimi kvizi, saj so se učenci ponovno srečali s svojimi partnerji iz Španije, spoznali pa nove učence iz Nemčije in tudi Španije. Učenci so se razdelili v mednarodne skupine, sestavljene iz vseh treh narodnosti in prejeli dnevnike za evalvacijo in samoevalvacijo, ki jih bodo potrebovali tekom tedna. Po nekaj spoznavnih delavnicah je sledil prijeten sprejem na občini, kjer nam je župan povedal marsikatero zanimivost o Puertu del Rosariu. Nato smo obiskali mladinski center in muzej pisatelja Miguela de Unamuna, ki je bil izgnan na Fuertaventuro. Sprehodili smo se po mestecu in izvedeli marsikatero zanimivost, tudi to na primer, da Kanarske otoke vsako leto obišče 16 milijonov ljudi. Za kosilo nas je pričakala slastna paella, po kosilu pa smo v mednarodnih skupinah sodelovali v sobah pobega na temo raznolikosti med nami.
Drugi dan se je začel z delavnicami o pomembnosti pitne vode in okoljevarstva, kar je na puščavskem otoku brez veliko pitne vode še posebej očitno. Po delavnicah na šoli smo v ta namen obiskali razsoljevalni obrat na otoku, ki spreminja morsko vodo v pitno. To je samo eden izmed treh takšnih obratov na otoku. Vsak dan tako iz morske vode proizvedejo 7 milijonov litrov pitne vode. Skozi leta so uporabljali različne postopke od izparevanja dalje, danes pa uporabljajo obratno osmozo. Za energijo pri razsoljevanju morske vode uporabljajo tudi 25 % električne energije iz vetrnih turbin. Učenci so iz prve roke izvedeli, kako se voda filtrira skozi membrano in nato ponovno spusti nazaj v morje. Takšen način pridobivanja pitne vode je zelo drag, toda na otoku skoraj brez dežja življenjsko pomemben. Po delavnicah in obisku razsoljevalnega obrata smo se v popoldanskem času preizkusili v vezanju vozlov, vodnih športih, kajakih in jadranju, najpogumnejši pa so tudi plavali.
Na šoli smo v dopoldanskem času v mednarodnih skupinah razglabljali o turizmu in njegovem vplivu na okolje. Učenci so kritično vrednotili različne turistične prakse, tudi nekatere zelo zaskrbljujoče, kot je na primer zeleno golf letovišče sredi puščave na otoku, ki ga ves čas namakajo. V nadaljevanju smo izvedeli marsikatero zanimivost o šestih temah projekta (narava, ljudje, jezik, hrana, trajnost in šolstvo), saj smo obiskali nekaj muzejev, med njimi tudi njihove tradicionalne hiše iz preteklosti. Izvedeli smo, da je bil vse do 70. let 20. stoletja na otoku velik zbiralnik deževnice in da so ljudje takrat lahko pridelovali pšenico, oves in koruzo. Nato pa je, žal, zaradi porasta turizma sveža pitna voda počasi usihala in danes poljedelstva ni več ter je turizem edina gospodarska panoga na otoku.
Četrtek se je začel s pripravo tradicionalnih jedi in preizkušanju tradicionalnih športov na šoli, ki so potekale v mednarodnih skupinah. Nato je ponovno potekalo raziskovanje šestim tem projekta o otoku. Obiskali smo muzeje, med njimi tudi stavbo, ki je bila prva bolnišnica na otoku, in sicer je začela delovati šele v letu 1892. V njej so danes različne razstave. Nato smo obiskali cerkev sv. Petra in hišo iz 19. stoletja. Izvedeli smo, da je večina ljudi katolikov, čeprav je dandanes na Fuertaventuri ogromno priseljencev in se družba hitro spreminja. Izvedeli smo več o prvih prebivalcih otoka, ki so prišli konec 15. stoletja in se naselili na sredini otoka zaradi večjega vodnega zajetja v tistem času. Hiše na otoku imajo ravno streho, deževnica pa se zliva v zbiralnike vode, ki jo nato uporabijo za namakanje. Na otoku skoraj ni zelenja, zato ni krav, imajo pa koze – Fuertaventura pridela veliko raznovrstnega kozjega sira. Med obiskom muzeja sirarstva smo raziskovali naravo in geografske značilnosti otoka, njegov vulkanski izvor in pridelavo sira. Fuertaventura ima letno kar 3000 ur sonca in le 200 mm dežja v povprečju. Vetrovi večinoma pihajo iz severa in severovzhoda, kadar pa pride do južnega vetra, pa le-ta na otok prinese saharski pesek. Med živalmi na otoku najdemo kuščarje, manjše sesalce (npr. zajce, puščavske veverice itd.) in ptice. Večjih plenilcev skoraj ni.
Dan se je začel z evalvacijo mobilnosti, izpolnili evalvacijski dnevnik, ki so ga prejeli prvi dan, prejeli so tudi potrdila o opravljeni izmenjavi. Nato so naredili predstavitve o vsem, kar so spoznali na Fuertaventuri o šestih temah projekta, posneli podkast in začeli delati na zloženki v mednarodnih skupinah. Ker smo na otok prispeli ravno v pustnem času in ker imajo Španci naslednji teden počitnice, pa je potem na šoli potekala pustna zabava in medrazredno tekmovanje v izdelavi pustnih mask. Tako so tudi naši učenci izdelovali pustne maske in jih predstavljali. Slovo naslednji dan je bilo žalostno, veselimo se pa še zadnje izmenjave in raziskovanja naprej o Nemčiji maja.
