V sklopu Erasmus+ projekta je našo šolo med 10. in 14. marcem obiskalo kar deset strokovnih delavcev iz tujine v okviru sledenja na delovnem mestu. Med njimi so bili štirje učitelji iz Španije (trije iz osnovne šole in ena iz srednje šole), štiri predstavnice iz Češke (dve učiteljici in dve vzgojiteljici) ter dva učitelja iz Finske. Njihov obisk je bil del mednarodnega sodelovanja, katerega namen je bil izmenjava izkušenj, inovativnih metod poučevanja in dobrih praks na področju vzgoje in izobraževanja.
Gostje so imeli priložnost spoznati slovenski šolski sistem in specifične pristope ter metode, ki jih uporabljamo pri pouku. Vsak od njih je imel poseben interes – nekateri so se osredotočili na inovativne metode poučevanja, drugi so podrobneje raziskovali formativno spremljanje, spet tretji so se posvetili poučevanju na prostem in gozdni pedagogiki.
Ob prihodu smo jih toplo sprejeli s kratkim kulturnim programom, kjer so naši učenci pripravili glasbene in plesne točke, s katerimi so predstavili del slovenske kulturne dediščine. Nato so skozi ves teden spremljali pouk, kjer so lahko opazovali ne le svoje predmetno področje, temveč tudi druge posebnosti našega dela. Še posebej smo jim predstavili koncept rednega spremljanja napredka učencev, podajanja povratnih informacij ter mentorstva, ki so sestavni del našega pristopa k poučevanju.
Vrhunec tedna je bil strokovni posvet, ki smo ga organizirali ob koncu obiska. Dogodka so se udeležili gostje iz petih evropskih držav (Finske, Španije, Češke, Nemčije in Slovenije) ter razpravljali o digitalni pismenosti in digitalnem stresu. Kot gostujoči predavatelj se nam je pridružil Matic Holobar iz Šolskega centra Celje, ki je izpostavil ključne izzive digitalne pismenosti ter naraščajočega digitalnega stresa med učenci in učitelji. Po njegovem predavanju so sledile predstavitve o stanju na posameznih šolah ter razprava o najbolj perečih vprašanjih, s katerimi se srečujemo v sodobnem izobraževalnem okolju. Skupaj smo ugotovili, da se vse šole soočajo s podobnimi izzivi – digitalna pismenost na eni strani upada, medtem ko se digitalni stres povečuje. Prišli smo do sklepa, da morajo šole aktivno pristopiti k reševanju obeh problemov ter razviti strategije za boljšo digitalno kompetenco učencev in učiteljev.
Za bolj interaktivno izmenjavo mnenj in izkušenj smo organizirali tudi ‘hitre zmenke’ – posebno obliko razprave med učitelji in učenci, ki je omogočila poglobljen vpogled v naše učno okolje ter metode dela na šoli. Ta dejavnost se je izkazala za izjemno koristno, saj so gostujoči učitelji neposredno od učencev izvedeli, kako ti doživljajo pouk, katere metode se jim zdijo najbolj učinkovite in kako se soočajo z izzivi digitalizacije v izobraževanju.
Obisk je bil izjemno uspešen, saj smo pridobili dragocene izkušnje, izmenjali dobre prakse in okrepili naše mednarodne povezave. S takšnimi srečanji gradimo mostove med izobraževalnimi sistemi različnih držav ter spodbujamo strokovno rast vseh vpletenih. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja in prihodnjih projektov, ki bodo omogočili še več priložnosti za mednarodno učenje in izmenjavo znanja.
STRATEGIJE ZA ZMANJŠANJE STRESA IN »POŽIVITEV« UČENCEV, PRAGA, 26. 1.–1. 2. 2025
(Špela Štefanič in Renata Jesenek)
Ob koncu januarja sva se Špela Štefanič in Renata Jesenek odpravili v čudovito Prago, kjer sva se udeležili seminarja z naslovom Playful Learning: Strategies for Reducing Stress and Energizing the Classroom.
Na seminarju sva pridobili nova znanja in ideje, ki jih bova lahko preizkusili pri najinem delu z učenci. Tema seminarja je bilo poučevanje, ki vključuje telo in ustvarjalnost:
· Preizkusili smo vaje za ravnovesje med telesom in umom.
· Spoznavali smo pristope za dobro počutje učencev in učiteljev v razredu.
· Seznanili smo se z na raziskavah temelječimi pristopi za obvladovanje stresa in čustveno regulacijo.
· Učili smo se, kako uporabiti igrivo učenje za razvoj in krepitev osebnih in socialnih veščin učencev.
· Praktično smo spoznavali aktivnosti, ki pomagajo učitelju pri upravljanju energije učencev, bodisi za povečanje (motivirati, vključiti, navdušiti) ali zmanjšanje (pomiriti, zmanjšati stres).
· Učili smo se, kako uporabiti skupni jezik dobrega počutja za razvoj in krepitev socialno-čustvenih veščin, kot so empatija, prijaznost in pozitiven ton, v učilnici.
Izobraževanje je bilo zelo aktivno. Bili sva del zanimivega, raznolikega in prijetnega tima učiteljev iz Hrvaške, Estonije, Cipra, Portugalske in Danske.
SLEDENJE NE DELOVNEM MESTU, GRADEC, 9. 12.–11. 12. 2024
(Darja Pipuš, Albina Avsec, Mateja Zupanec, Petra Štibler)
Decembra smo se štiri učiteljice udeležile sledenja v prazničnem Gradcu na Wirtschaftskundliches Bundesrealgymnasium, kjer smo imele priložnost opazovati pouk od 1. do 5. razreda (kar pri nas ustreza 5. do 9. razredu). V Avstriji se namreč otroci v našem 5. razredu vpišejo v srednjo šolo.
Digitalizacija in oprema šole
Ob prihodu na šolo vsak učenec prejme tablico, ki jo uporablja pri pouku. Na njej imajo dostop do vseh e-učbenikov, možnost pisanja zapiskov, reševanja učnih listov in drugih nalog. Učilnice so opremljene s hitro brezžično povezavo, kar omogoča nemoteno delo s tehnologijo. Poleg digitalnih pripomočkov pa imajo učenci še vedno na voljo tudi klasične učbenike. Učitelji sami odločajo, koliko pouka izvajajo digitalno in koliko na bolj tradicionalen način. Ta pristop nas je navdušil, saj omogoča uravnoteženo kombinacijo digitalnega in klasičnega poučevanja, obenem pa učenci že od 5. razreda naprej krepijo svoje digitalne kompetence.
Poleg tega tablice učiteljem omogočajo večjo mobilnost – niso vezani na računalnik pred tablo, temveč lahko z lastno tablico hodijo po razredu, spremljajo delo učencev in jim aktivno pomagajo.
Šola ima tudi izjemno infrastrukturo, kot so snemalni studio, računalniška učilnica, tehniška učilnica in gospodinjska učilnica, kar omogoča pester in sodoben pouk.
Način ocenjevanja in spodbujanje sodelovanja
Ena izmed večjih razlik, ki smo jih opazile, je tudi način ocenjevanja. Učenci so ocenjeni tudi glede na sodelovanje pri pouku, kar vpliva na njihovo končno oceno. Ta pristop spodbuja učence, da aktivno sodelujejo pri urah – redno dvigujejo roke, postavljajo vprašanja in odgovarjajo. To ustvarja bolj dinamično in interaktivno vzdušje v razredu.
Verski pouk v okviru urnika
Posebnost, ki nas je presenetila, je vključitev verouka v redni urnik. Učenci so glede na svojo vero razdeljeni v skupine (katoliki, muslimani, protestanti, ateisti) in imajo ustrezno prilagojen pouk.
Uporaba dobrih praks in izzivi pri nas
Med sledenjem smo opazovale veliko dobrih primerov poučevanja, ki jih bomo zagotovo poskusile vpeljati tudi v svoj pouk. Še posebej nas je navdušila integracija digitalnih orodij v vsakodnevni pouk, saj omogoča bolj fleksibilno in sodobno učenje.
Vendar pa se pri nas soočamo z izzivi na področju opremljenosti šol. Naša šola ima le računalniško učilnico in deset tablic za celotno šolo, kar močno omejuje možnosti digitalnega pouka. Kljub temu razmišljamo, kako bi lahko še bolje izkoristili obstoječe vire in postopoma uvajali več digitalnih vsebin.
Ta izkušnja nam je pokazala, kako lahko sodobna tehnologija obogatiti pouk, in nas navdihnila, da premislimo, kako lahko pri nas nadgradimo delo v razredu, kljub trenutnim omejitvam.
SLEDENJE NE DELOVNEM MESTU, PORTUGALSKA, 4. 11.–9. 11. 2024
(Natalija Koprivnik, Mateja Andreašič Žogan, Andreja Perkovič, Klavdija Lepej, Urša Baumhakl)
Nastopil je mesec november in s tem čas za naš odhod na Portugalsko v mesto Fafe.
Prvi dan so nas otroci in zaposleni presenetili s čudovitim sprejemom na osnovni šoli Agrupamento professor Carlos Teixeira, kjer so zaplesali njihov tradicionalni ples, zapeli himno šole in zaplesali tudi na slovenko pesem. Sledil je pozdrav pri ravnatelju in obisk zbornice, kjer smo se spoznali z učitelji vključenimi v projekt Erasmus plus.
Obisk šole nam je ponudil vpogled v uporabo IKT sredstev pri pouku. Predstavili so nam način utrjevanja snovi pri pouku angleščine, kjer so utrjevali zgodovino mesta s pomočjo uporabe robotka. Ogledali smo si multimedijsko sobo, kjer otroci skupaj z učiteljem snemajo, fotografirajo in objavljajo posnetke na njihovem Youtube kanalu šole. Vse učilnice so opremljene z računalnikom in projektorjem. Med obiski razredov po šoli smo zasledile pogosto uporabo različnih računalniških programov za spoznavanje nove snovi ali utrjevanje že znanega. Vsak učenec na šoli ima svoj prenosni računalnik, ki mu ga zagotovi ministrstvo za izobraževanje.
Na manjši podružnični šoli dajejo večji poudarek trajnostnemu razvoju. Okolico šole krasijo manjši vrtički, drevesa pomaranč, mandarin in limon. Otroci na vseh šolah imajo veliko zunanjega prostora, igrala in igrišča. Mesto Fafe pa je izredno urejeno in čisto.
Na šoli sta tudi dva oddelka vrtca. Vzgojiteljici sva obiskali oddelek, kjer so izdelovali izdelke za humanitarni projekt. Vzgojiteljica je povedala, da dajejo velik poudarek medsebojni pomoči in solidarnosti. Predstavili so nam tudi dejavnost z učiteljico angleščine, ki vrtec obišče 1-krat tedensko. Mlajši otroci so s pomočjo gibalne igre utrjevali štetje, starejši pa so preko igre z lončki utrjevali barve.
Otroci imajo malico in kosilo v jedilnici, kar pomeni več prostora v igralnici.
V vsaki igralnici sva zasledili računalnik, kar dodatno obogati vzgojno-učni proces. Prisotni sva bili v oddelku, kjer je vzgojiteljica otrokom predvajala kratek animiran film, ki je bil uvod za nadaljnje dejavnosti. Igralnice, ki smo jih obiskali, nudijo otrokom možnost izbire vključevanja v pripravljene kotičke, ki jih vzgojiteljice glede na interes otrok tudi spreminjajo.
Zanimalo naju je, na kakšen način spremljajo napredek otrok. Vzgojiteljica nama je pokazala primer mape z likovnimi izdelki, v katere so dodane tudi fotografije, opremljene s preprostimi zapisi.
Sledenje nam bo ostalo v čudovitem spominu in nekatere primere dobre prakse bomo vnesle v lastno načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela.
-
cona preživetja (kjer smo nenehno pod stresom in se osredotočamo zgolj na osnovno preživetje),
-
cona izgorelosti (kjer dolgotrajen stres vodi v izčrpanost in pomanjkanje motivacije),
-
cona optimalnega delovanja (kjer so naše čustvene in kognitivne sposobnosti najbolje usklajene za učenje in delo),
-
cona počitka (kjer si znamo vzeti čas za počitek in regeneracijo, kar omogoča dolgoročno ravnovesje)
