Job shadowing Belgija, 15.-19. 4. 2024 (Albina Avsec, Urša Baumhakl, Jure Cvahte, Ines Erin Jakoša, Renata Jesenek, Zdenka Jug, Saša Krajnc Bek)
Dež ali sonce … muhasto aprilsko vreme ni ustavilo slovenske učiteljske in vzgojiteljske ekipe iz Laporja v izvedbi delovne prakse v sedmih flamskih šolah v treh regijah OZCS, kjer smo dobili navdih za opazovanje različnih izobraževalnih praks: štiri kolegice iz vrtca smo osredotočile na izobraževanje na prostem, formativno spremljanje otrok in inovativno (digitalno) didaktiko, trije učitelji iz šole pa so se posvetili formativnemu spremljanju, digitalni didaktiki in drugim učnim strategijam 21. stoletja.
Po predavanju o flamskem izobraževalnem sistemu, ki sta ga pripravila Christa Vermeulen in Alain Laridon in ogledu samostana v katerem je sedež šole, smo si v ponedeljek ogledali izobraževalno prakso v GVKS Wervetuin in GVLS Windekind v Vorselaarju, med drugim tudi ZILL, posodobitev srednjega izobraževanja in delovanje inšpektorata za izobraževanje.
V torek sta bila na vrsti obiska GVKS Duizendpoot in KVRI SO v Vorselaarju.
V sredo smo si ogledali delovanje GVBS Mariagaarde in zavoda Mariagaarde v Westmallu, vključno z učno uro, pri kateri so dijaki 4. letnika športne gimnazije vodili petletne otroke vrtca v naravnem rezervatu kampusa.
V četrtek sta bila izobraževanje na prostem in digitalna didaktika na široko predstavljena na GVBS O.L.V. van Fatimaschool v Gijmelu in GVBS Onze School v Wolfsdonku v regiji OZCS Keerbergen. Vreme nam je bilo ta dan naklonjeno, tako da sta dve vrtčevski skupini vse dopoldne preživeli v gozdu z dvema vzgojiteljicama OZCS, ki sta se tudi sami usposabljali o izobraževanju na prostem prek programa Erasmus+ v Mönchengladbachu in Bologni.
Mobilnost se je zaključila v petek z vodenim zgodovinskim ogledom Antwerpna. Na koncu v potovalnih kovčkih ni smela manjkati prava belgijska čokolada!
Kako je slovenska skupina doživela to intenzivno mobilnost Erasmus+?
“Alain je skrbno organiziral vse dejavnosti in izbral osnovne in srednje šole ter vrtce z odličnimi primeri dobre prakse. Povsod so nas toplo sprejeli in nam pokazali čim več inovativnih načinov dela z otroki in učenci, tako v vrtcih kot v osnovnih/srednjih šolah.
Učitelji v šolah spodbujajo ustvarjalnost otrok, skrbijo za zdrav način življenja in okolje, poudarjajo stik z naravo, se veliko pogovarjajo z učenci, spodbujajo samorefleksijo in zavedanje, da vstopajo v življenje, kjer lahko pokažejo in razvijejo svoje potenciale. Poudarek je tudi na dejavnostih na prostem, razvijanju socialnih veščin in uporabi IKT.
Vendar pa pogosta uporaba IKT povzroča zdravstvene težave (nepravilna drža, poškodbe oči in nevarnost zasvojenosti z elektronskimi napravami). Zato menimo da bi bilo potrebno uporabo IKT predviditi le, kadar dejavnosti ni mogoče opraviti na tradicionalen način.
Pozdravljamo tudi prizadevanja šol za čim bolj varne ceste, ki vodijo do njihovih šol, ter vključevanje staršev in skupnosti za izboljšanje prometnih razmer. Poleg primerov učenja v naravi in digitalnega učenja smo opazovali tudi različne načine spodbujanja branja, ki jih bomo lahko uporabili v naš šolski vsakdan.
V vrtcih smo se seznanili z nekaterimi inovativnimi načini dela, ki jih v Laporju ne poznamo (otoki v igralnicah, govoreče stenske table ter uporaba tablic in slušalk). Navdušila nas je uporaba lepo urejenih zunanjih površin vrtcev in okoliških zemljišč, ki otrokom nudijo številne možnosti za razvoj motoričnih spretnosti, samostojno raziskovanje, ustvarjalnost in aktivno učenje. Enakovredna uporaba notranjih in zunanjih površin je očitna.
Imeli smo nekaj pomislekov glede zdravja otrok v zvezi z uporabo zunanje obutve v zaprtih prostorih vrtca ves dan. Ponekod so bile igralnice nekoliko prenatrpane s pohištvom in v eni igralnici je bilo veliko število otrok. Sprašujemo se tudi, v kolikšni meri otroci razvijajo skrb za zdrave prehranjevalne navad, saj v flamskih šolah ni toplih obrokov.
Enotna uporaba istih simbolov in slikovnih aplikacij v vseh starostnih skupinah (dnevi, meseci, letni časi, dnevne rutine in dejavnosti itd.) se nam zdi zelo dober način za izboljšanje otrokovega razumevanja le-teh. V nekaterih igralnicah smo opazili veliko nestrukturiranega gradiva, kar po našem mnenju otrokom ponuja veliko priložnosti za razvijanje ustvarjalnosti na vseh področjih učenja.
Aplikacije, ki jih vzgojitelji uporabljajo za načrtovanje dela in spremljanje napredka otrok, so zelo uporabne in pregledne. Obenem je učni načrt dobro zasnovan in zajema vsa področja otrokovega razvoja. V vseh vrtcih smo občutili toplino vzgojiteljev in predanost njihovemu delu.
Priča smo bili tudi dobro zasnovani dejavnosti povezovanja srednje šole in vrtca, ki obema stranema prinaša veliko pozitivnih izkušenj.
Ekipa vzgojiteljev vrtca Laporje in učiteljev osnovne šole OŠ Gustava Šiliha Laporje, Slovenija
Brain-Based Learning: Undestand How Students Really Learn (Gloria Kolar in Petra Štibler, Budimpešta)
Po znanje sva se odpravili v Budimpešto. V mesecu marcu sva se udeležili 6-dnevnega izobraževanja z naslovom Brain-Based Learning: Undestand How Students Really Learn, v okviru Europass učiteljske akademije.
V tednu, ki je za nama, sva obnovili in nadgradili znanje o delovanju človeških možganov, metakogniciji ter vplivu stresa pri izkazovanju znanja. Predvsem pa sva spoznali nekaj novih strategij pomnjenja in učenja, ki so lahko v pomoč tako učiteljem pri poučevalni praksi, kot tudi učencem pri samostojnem učenju.
Veseli sva, da sva se imeli priložnost udeležiti izobraževanja v sklopu mednarodnega projekta Erasmus+, saj sva poleg novih poznanstev iz kar 9 evropskih držav, pridobili tudi veliko novih informacij o delovanju njihovih šolskih sistemov in ob primerjanju ugotovili, da je naš šolski sistem precej učinkovit ter smo lahko nanj ponosni.
