SLEDENJE NA DELOVNEM MESTU V VRTCU KLADNO NA ČEŠKEM
Vzgojiteljici in pomočnica ravnateljice vrtca osnovne šole Gustava Šiliha Laporje smo bile na Erasmus sledenju na delovnem mestu v vrtcu Kladno na Češkem. Prednostna področja opazovanja so bila inovativne metode dela, uporaba IKT tehnologije, gozdna pedagogika ter trajnosti razvoj.
Na področju trajnostnega razvoja v vrtcu dajo kar nekaj poudarka. Otroci za pitje uporabljajo stekleni vrč ter lončke, v vrtec pa si vsakodnevno s seboj prinašajo bidon z vodo, katerega vzamejo s seboj tudi v naravo. V umivalnici imajo, namesto papirnatih brisačk, brisače iz blaga. V garderobah imajo otroci namesto nahrbtnikov sešite vreče iz starih rjuh/prevlek, v katere odlagajo rezervna oblačila. Na dvorišču vrtca imajo prav tako postavljen pitnik za vodo, katerega vsakodnevno uporabljajo. V vrtcu nismo opazile zabojnikov za ločevanje odpadkov, le-te pa smo opazili po ulicah v mestu. Otroci veliko hodijo peš oziroma za daljše relacije uporabijo avtobus. Veliko poudarka dajo na varnost v cestnem prometu, kjer otroke navajajo na striktno upoštevanje navodil vzgojiteljic, vzgojiteljice pa za umiritev prometa ob prehodu čez cesto uporabljajo posebne kartončke, ki so nam jih tudi podarile.
Med najvidnejše inovativne metode dela lahko štejemo uvedbo gozdne pedagogike, ki je zelo prisotna v vsakodnevnih dejavnostih. Tovrstne aktivnosti izvajajo tako v najbližji okolici vrtca, kjer imajo veliko zelene površine, kot tudi v bližnjem gozdu oz. parku, katerega pogosto obiščejo. Izvajajo najrazličnejše aktivnosti, kot so skrb za čistočo okolja, gibalne in raziskovalne aktivnosti ter skrb za hrano gozdnih živali (hranjenje živali, hotel za žuželke).
V vrtcu je bilo opaženo tudi vpeljevanje IKT tehnologije. Vsaka igralnica je opremljena z računalnikom in LCD televizorji, ki jih uporabljajo pri dejavnostih. V vrtcu pa imajo tudi multimedijsko sobo, ki smo jo tudi same uporabile za predstavitev življenja in dela našega vrtca. Zadnji dan so nam predšolski otroci prikazali prakso uporabe digitalne table ter programa, s pomočjo katerega se učijo. Nato pa smo se odpravili še v šolo, ki spada pod isti zavod kot vrtec, kjer nam je bila prikazana kontinuiteta dela na področju vpeljevanja IKT. Otroci se namreč na tem področju redno tedensko usposabljajo že od prvega razreda in nadaljujejo vse do devetega.
Izkušnja, ki smo jo doživele, nam je prinesla kar nekaj novih idej, ki jih bomo zagotovo prenesle v lastno prakso.
Saša Krajnc Bek, Marija Krefl, Katja Motaln
Čuječnost
V juniju sva se v okviru projekta Erasmus plus udeležili izobraževanja na temo čuječnosti. Živimo v času, ko se zaradi prehitrega načina življenja vse več ljudi spopada z utrujenostjo, izčrpanostjo in depresijo. Tudi učenci v šolah so vse bolj nemirni, njihove misli so razpršene, vse več jih je hiperaktivnih. Zgoraj omenjeno izobraževanje sva si izbrali predvsem zato, da bi pridobili čim več teoretičnega in praktičnega znanja s tega področja, ki bi ga lahko vnesli v najino vsakdanjo prakso, torej med učence v učilnico. Želeli sva, da se učenci naučijo najti stik s samim seboj, da se bodo lažje spoprijemali s stresnimi situacijami, ki jih prinaša življenje, da bodo znali umirit svoje misli in da bodo posledično srečnejši.
Izobraževanje je potekalo v sproščenem vzdušju v simpatični skupini učiteljev iz različnih držav Evrope. Ugotovili smo, da se kljub oddaljenosti in različnosti kultur, v katerih živimo, spopadamo s podobnimi izzivi. V okviru predavanj, ki so potekala v učilnici in na prostem, smo pridobili predvsem veliko teoretičnega znanja. Predstavljene so nam bile aktivnosti in metode, ki smo jih preizkusili tudi sami v praksi z namenom, da jih prenesemo med učence.
Lea Štante in Mateja Andrejašič Žogan
Odkrito o stresu in izgorelosti, Malta
V maju sva se v sklopu Erasmusa+ udeležili izobraževanja na Malti. Na izobraževanju sva se srečali s teoretičnim delom, kot tudi z veliko življenjskimi situacijami, s katerimi se tako otroci kot odrasli z različnimi oblikami stresa. Stres in izgorelost se v našem vsakdanjiku vse pogosteje pojavljata. Zelo podobna slika je tudi v drugih Evropskih državah, saj sva se na izobraževanju srečali tudi z drugimi udeleženci Evropskih držav, Italijani in Finci. Predavatelja sta poudarila pomen zavedanja in soočanja s počutjem in globokimi čustvi posameznika in dejstvom, da je potrebno v stiski človeku stopiti na proti. Opremiti sta nas želela z veliko napotki in strokovnimi nasveti, predvsem pa sta nam poskusila približati metodo MINDFULNESS. Čuječnost je vrsta meditacije, pri kateri se osredotočite na intenzivno zavedanje tega, kar zaznavate in čutite v tistem trenutku, brez interpretacije ali presoje. Vadba čuječnosti vključuje metode dihanja, vodene podobe in druge prakse za sprostitev telesa in duha ter pomoč pri zmanjševanju stresa. Veliko posnetkov najdete na spletu. Verjameva, da lahko marsikomu pomagajo pri sproščanju ter zmanjševanju stresa, zato vas vabiva, da poskusite. Midve sva bili navdušeni.
Marjana Štern in Natalija Koprivnik, ravnateljica
Job shadowing Belgija, 15.-19. 4. 2024 (Albina Avsec, Urša Baumhakl, Jure Cvahte, Ines Erin Jakoša, Renata Jesenek, Zdenka Jug, Saša Krajnc Bek)
Dež ali sonce … muhasto aprilsko vreme ni ustavilo slovenske učiteljske in vzgojiteljske ekipe iz Laporja v izvedbi delovne prakse v sedmih flamskih šolah v treh regijah OZCS, kjer smo dobili navdih za opazovanje različnih izobraževalnih praks: štiri kolegice iz vrtca smo osredotočile na izobraževanje na prostem, formativno spremljanje otrok in inovativno (digitalno) didaktiko, trije učitelji iz šole pa so se posvetili formativnemu spremljanju, digitalni didaktiki in drugim učnim strategijam 21. stoletja.
Po predavanju o flamskem izobraževalnem sistemu, ki sta ga pripravila Christa Vermeulen in Alain Laridon in ogledu samostana v katerem je sedež šole, smo si v ponedeljek ogledali izobraževalno prakso v GVKS Wervetuin in GVLS Windekind v Vorselaarju, med drugim tudi ZILL, posodobitev srednjega izobraževanja in delovanje inšpektorata za izobraževanje.
V torek sta bila na vrsti obiska GVKS Duizendpoot in KVRI SO v Vorselaarju.
V sredo smo si ogledali delovanje GVBS Mariagaarde in zavoda Mariagaarde v Westmallu, vključno z učno uro, pri kateri so dijaki 4. letnika športne gimnazije vodili petletne otroke vrtca v naravnem rezervatu kampusa.
V četrtek sta bila izobraževanje na prostem in digitalna didaktika na široko predstavljena na GVBS O.L.V. van Fatimaschool v Gijmelu in GVBS Onze School v Wolfsdonku v regiji OZCS Keerbergen. Vreme nam je bilo ta dan naklonjeno, tako da sta dve vrtčevski skupini vse dopoldne preživeli v gozdu z dvema vzgojiteljicama OZCS, ki sta se tudi sami usposabljali o izobraževanju na prostem prek programa Erasmus+ v Mönchengladbachu in Bologni.
Mobilnost se je zaključila v petek z vodenim zgodovinskim ogledom Antwerpna. Na koncu v potovalnih kovčkih ni smela manjkati prava belgijska čokolada!
Kako je slovenska skupina doživela to intenzivno mobilnost Erasmus+?
“Alain je skrbno organiziral vse dejavnosti in izbral osnovne in srednje šole ter vrtce z odličnimi primeri dobre prakse. Povsod so nas toplo sprejeli in nam pokazali čim več inovativnih načinov dela z otroki in učenci, tako v vrtcih kot v osnovnih/srednjih šolah.
Učitelji v šolah spodbujajo ustvarjalnost otrok, skrbijo za zdrav način življenja in okolje, poudarjajo stik z naravo, se veliko pogovarjajo z učenci, spodbujajo samorefleksijo in zavedanje, da vstopajo v življenje, kjer lahko pokažejo in razvijejo svoje potenciale. Poudarek je tudi na dejavnostih na prostem, razvijanju socialnih veščin in uporabi IKT.
V Belgiji je uporaba mobilnih telefonov v osnovnih šolah prepovedana, tako da se otroci družijo tudi v času odmorov. V srednjih šolah, tj. od 12. leta naprej, pa so mobilni telefoni izven časa pouka že dovoljeni, tako da smo na hodnikih srečali tudi dijake, ki so bili na hodnikih v času odmora sami, vsak na svoji mobilni napravi. Po potrebi uporabljajo mobilne telefone tudi pri pouku.
Rabo IKT pri pouku vlada zelo spodbuja, tako da ima v osnovni šoli vsak posamezni učenec med poukom dostop bodisi do tablice bodisi do prenosnika. Tablice pri mlajših učencih ostanejo v razredu. Starejšim učencem oziroma srednješolcem šola priskrbi prenosnike, ki jih lahko nesejo domov. Med samim poukom je bila tako pri mlajših kot starejših videti aktivna raba IKT. Učilnice so opremljene s pametnimi tablami ali pametnimi smart zasloni. Mlajši so se učili preko iger, kot pri nas s pomočjo spletne strani www.ucim.se, tudi vsak na svoji tablici z diferenciranimi nalogami, starejšim pa je učitelj v razredu projiciral na i-tablo razno gradivo in informacije. Prenosnike učenci uporabljajo tudi kot vir za iskanje in obdelavo podatkov, reševanje problemov, sodelovanje v spletnih učilnicah, izdelavo in oblikovanje videov in slik, programiranje …
Kljub koristnim uporabe IKT pri pouku pa je potrebno ozavestiti tudi, da pogosta uporaba IKT povzroča zdravstvene težave (nepravilna drža, poškodbe oči in nevarnost zasvojenosti z elektronskimi napravami). Zato menimo da bi bilo potrebno uporabo IKT predviditi le, kadar dejavnosti ni mogoče opraviti na tradicionalen način.
Pozdravljamo tudi prizadevanja šol za čim bolj varne ceste, ki vodijo do njihovih šol, ter vključevanje staršev in skupnosti za izboljšanje prometnih razmer. Poleg primerov učenja v naravi in digitalnega učenja smo opazovali tudi različne načine spodbujanja branja, ki jih bomo lahko uporabili v naš šolski vsakdan.
V vrtcih smo se seznanili z nekaterimi inovativnimi načini dela, ki jih v Laporju ne poznamo (otoki v igralnicah, govoreče stenske table ter uporaba tablic in slušalk). Navdušila nas je uporaba lepo urejenih zunanjih površin vrtcev in okoliških zemljišč, ki otrokom nudijo številne možnosti za razvoj motoričnih spretnosti, samostojno raziskovanje, ustvarjalnost in aktivno učenje. Enakovredna uporaba notranjih in zunanjih površin je očitna.
Imeli smo nekaj pomislekov glede zdravja otrok v zvezi z uporabo zunanje obutve v zaprtih prostorih vrtca ves dan. Ponekod so bile igralnice nekoliko prenatrpane s pohištvom in v eni igralnici je bilo veliko število otrok. Sprašujemo se tudi, v kolikšni meri otroci razvijajo skrb za zdrave prehranjevalne navad, saj v flamskih šolah ni toplih obrokov.
Enotna uporaba istih simbolov in slikovnih aplikacij v vseh starostnih skupinah (dnevi, meseci, letni časi, dnevne rutine in dejavnosti itd.) se nam zdi zelo dober način za izboljšanje otrokovega razumevanja le-teh. V nekaterih igralnicah smo opazili veliko nestrukturiranega gradiva, kar po našem mnenju otrokom ponuja veliko priložnosti za razvijanje ustvarjalnosti na vseh področjih učenja.
Aplikacije, ki jih vzgojitelji uporabljajo za načrtovanje dela in spremljanje napredka otrok, so zelo uporabne in pregledne. Obenem je učni načrt dobro zasnovan in zajema vsa področja otrokovega razvoja. V vseh vrtcih smo občutili toplino vzgojiteljev in predanost njihovemu delu.
Priča smo bili tudi dobro zasnovani dejavnosti povezovanja srednje šole in vrtca, ki obema stranema prinaša veliko pozitivnih izkušenj.
Ekipa vzgojiteljev vrtca Laporje in učiteljev osnovne šole OŠ Gustava Šiliha Laporje, Slovenija
Brain-Based Learning: Undestand How Students Really Learn (Gloria Kolar in Petra Štibler, Budimpešta)
Po znanje sva se odpravili v Budimpešto. V mesecu marcu sva se udeležili 6-dnevnega izobraževanja z naslovom Brain-Based Learning: Undestand How Students Really Learn, v okviru Europass učiteljske akademije.
V tednu, ki je za nama, sva obnovili in nadgradili znanje o delovanju človeških možganov, metakogniciji ter vplivu stresa pri izkazovanju znanja. Predvsem pa sva spoznali nekaj novih strategij pomnjenja in učenja, ki so lahko v pomoč tako učiteljem pri poučevalni praksi, kot tudi učencem pri samostojnem učenju.
Veseli sva, da sva se imeli priložnost udeležiti izobraževanja v sklopu mednarodnega projekta Erasmus+, saj sva poleg novih poznanstev iz kar 9 evropskih držav, pridobili tudi veliko novih informacij o delovanju njihovih šolskih sistemov in ob primerjanju ugotovili, da je naš šolski sistem precej učinkovit ter smo lahko nanj ponosni.
